tag:blogger.com,1999:blog-88404296440861884762024-02-06T19:32:16.269-08:00Ula FurlanUla Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.comBlogger69125tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-6100573080025060852015-02-05T09:09:00.001-08:002015-02-07T09:17:41.314-08:00Naj bo luč (Večer, december 2014) <div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif;">
<span style="font-size: xx-small;">Petek, 5.12.</span></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Cel teden že delam salte navznoter. Verjetno malo zato, ker je facebook utripal ob prihajajočem velikem dogodku “<i>Prižig lučk</i>” v Ljubjani, in so mi vsi z računalnika direktno v dnevno sobo že na začetku meseca pošiljali vse mogoče “<i>invite</i>”, pleskavice, kuhančke, kupončke, sintisajzer bende in mi v mislih izrisali loop, ko se drenjam po Stari Ljubljani ponavljajoč: Samo malo, prosim, sorry, pardon, opa, joj, hvala.. Mesto se polni, ja, ja, prihaja 2015 in z njim ta veseli, praznični čas, ki me lahko na trenutke hočem nočem pahne tudi v to, da kar naenkrat zavzeto izstavljam račune in pišem celoletno bilanco sama pri sebi. Kar ob vsakodnevnih sestankih, telefonih, mailih in sintisajzer objavah ni malo, če tako pogledaš. Hvala, samoizpraševanje, zdajle žal nimava toliko časa. </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Potem se v tem tednu uspem še prav vsak dan nad ljudmi desetkart intenzivno navdušit in prav tolikokrat razočarat, it dvakrat prepozno spat, se enkrat skregat v živo, dvakrat na spletu, opazit na glavi tale svež siv las, pregledat vse obveznosti za naslednji teden in si reči, pismo, bo kar, si pokimat v ogledalu, si priznat, da sta multiaktivna dva meseca za mano, da hrepenim po pljusku svežine in svetlobe in da za povrh neizogibno prihaja še 13. december in z njim moja srečna 31.</div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Z njo pa 9to leto, ko si v mislih pošljem tudi tvoj vse najboljše. Pogrešam te, tati moj.Včeraj sem pred hišo RTV videla tvoj avto, veš. S tapravo registrsko tablico. Prav tam je stal, parkiran. </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Cel svetlomoder in tvoj. No, ne vem čigav je zdaj. Po svoje sem si razložila. Da si me začutil, poslal objem in mi dal vedet, da bo. Ker druge itak nimamo.Vsa ta simbolika, računice, seštevki, </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
izkupički, naložbe.. Nikdar mi niso toliko kravžljali možganov. Kot kaže to pride z leti. :) Zato sem si petek poenostavila, naredila krog po stanovanju in popis tistih, ki manjkajo. Očitno je </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
postalo, da so meddrugim pogrešani wc papir, krompir, zobna pasta, planinski čaj. Kuhala in jedla sem kosilo, večerjo, prigrizek, solato, oblekla svoj prvi enodelni trenirka kombinezon potiskan s picami, hotdogi in pomfriji. Raztegnila kavč, prebrala delovne “risrče” svojih nedeljskih gostov, spisala osnutek scenarija, se odločila, da danes zvečer gladko ne grem nikamor. Tako ali tako sem bila srednje kondicije že zaradi včeraj, ko sem na delovnem kosilu z režiserjem Matjažem Bergerjem in njegovim bratom Andrejem, z navdušenjem nazdravila novim izzivom in sveže prihajajoječmu sodelovanju v Novomeškem gledališču, po žiriranju spljuckala kozarec penine na vedno prijetnemu izboru za obraz Zlatarne Celje in se potem pogumno odpravila na prijateljski sestanek z enim izmed svojih ultra naj t.i. “bestičev” in še nekaj steklovine.</div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Mehko je, toplo je, doma bom. Sama. Dokumentarec o Freddie Mercuryu, kakav in bež dekca so bili vse, kar sem potrebovala za popoln petkov kako-so-res-te-Queeni-hudi-in-kakšen-car-je-bil-ta-Freddie “night in”. </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif;">
<span style="font-size: xx-small;">Sobota, 6.12. </span></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Ob sobotah se dogaja že precej utečena tedenska rutina, pisanje scenarija, klepet z urednikom, popravki, branje, googlanje, sestavljanje, memoriranje. Veselim se jih, Katarine Čas, Ane Marije Mitič, Barbare Zrimšek, Igorja Prassla. Ko berem Anine intervjuje, jo kar vidim, slišim, njen podmazan, brbotajoč način pripovedovanja in kruto resnične, fino zasoljene opazke. Iskrice, njene resnice. Kako mesen človek je to. S Katarino se tudi precej maram. Zaradi vsega, kar nama prinaša življenje, se z njo družim intenzivno, a na obroke. Igor bo prinesel film, domišljijo in malo Kinoteke. Barbara svet, zemljo, sonce. Jutri vem, da se bomo vsaj malo crkljali. Maham z repom. </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif;">
<span style="font-size: xx-small;">Nedelja, 7.12. </span></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Spanec je ob nedeljah običajno še vedno nekoliko rahel. Vseeno je tamle, nekaj ur stran, oddaja v živo, besedilo, gosti, nepredvidene situacije, prehitro iztečene minute, še toliko neizrečenega. Ob 13h dvignem natisnjen tekst pri producentki, grem v garderobo, si pripravim končni scenarij. Objamem svojo stilistko Nino Jagodic, grem na stranska vrata s kavo iz avtomata. Potem pa vaja, mejkap, frizura, garderoba, vdih, izdih. Akcija. Z Ano in Katarino se srečamo že prej v maski, kjer se takoj zaletijo gromki smeh in cmokasti poljubi. Čas teče. Počasi, a vztrajno. :)Vedno imam občutek, da se zadnjih nekaj minut pred vklopom izteče s trojno hitrostjo, kar naenkrat ostane samo še 10, 9, 8... Dober dan, drage gledalke, spoštovani gledalci, spremljate Nedeljskopopoldne. Čim bolj zbrano govorim v kamero, čeprav vidim, da mojih prvih dveh gostij še ni na pozicijah. Hm. Upočasnim tempo, dodam še kakšen stavek. Aha, ena je. Katarina je tu. Prve misli, teme, so nova predstava, premiera, zanese naju k potrebni fizična pripravljenosti, da zdržiš na odru takole razgibano, gajstno uro in pol. Ana Marija se nama pridruži kar med klepetom, in se tako spretno vklopi, kot da bi jo že prejšnji dan zrežiral. “Tu sem, je kdo rekel kondicija?”.Oddaje teče hitro, gladko. Gal Gjurin na oder pripeje Temno godbo in po studiu se razleže dober, surov, prohibicijski zvok. Fina muzika. Tudi jaz plešem po njej. Da je Temna godba, svetla zgodba, pove Gal, čeprav pravi, da neglede na to, da spominja na “nekoč”, na nek način predvsem povzema duh časa, v katerem bivamo tukaj in zdaj. Kakšen pa je ta duh časa? Tudi mene pravzaprav kdaj pošteno bega naš svet. Tako optimistično je lahko naravnan, povezujoč, navdihujoč, napreden, odkritosrčen. In tako zabačen, siv, nesramen, hinavski, žalosten ob enem. Huh, spet odtavam. Saj ne vem, morda je celo v duhu časa, da vsi govorimo o duhu časa. Vse in nič. Da bi vsaj nekaj skušali premaknit na boljše, se v oddaji pridružimo Botrstvu in akciji Trije zimski botri, z Alio Obaid Brumat predstaviva projekt in se dotakneva 3 skromnih pisem Dedku Mrazu, ki so jim jih posredovali otroci. Eden si želi zgolj tunine paštete in par spodnjih hlač. Nimam besed. Po oddaji z Ano in Katarino spijemo en hiter drink, da se vsaj toliko polovimo in se na 6 oči vprašamo kako smo. Moj najljubši RTV gasilec, g. Tomaž, mi prinese majhno darilce za Miklavža. Mandarina, Pomaranča, banana, čokoladke. V notranjosti darilne vrečke je zalepljen listek, na keterem piše, da sem bila pridna. Čisto malo sem solzava. Res, cenim. Kako lepo se da delat z ljudmi, če se hoče.</div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Pred dnevi podarim knjige Novi KBM, ki jih v svojih poslovalnicah zbira za prikrajšane, delim </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
objavo.Pozno je, veselim se svoje knjige in pidžame. </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif;">
<span style="font-size: xx-small;">Ponedeljek, 8.12. </span></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Pogledam oddajo za nazaj. Prešine me stavek iz mojega prvega filma, Hit poletja, ko mi v nekem prizoru Primož Bezjak reče, da nisem več ista, da se samo še poslušam in gledam. Na nek način hecno potegnem vzporednico, med Ulo, ki igra Tino in Ulo, ki zdaj gleda Ulo. Si rečem, da športniki prav tako analizirajo svoje nastope za nazaj in se potrepljam. Pridna sem. Se spomnim, da je babi kdaj rekla, da samo priden bit, tudi ni ravno bogvekaj. Hm. Pojem bučno juho in quiche z lososom in mlado špinačo v Le Petit Cafeju. Obljubila sem si, da če so že nedelje v pomanjkanju neskončno dobre kuhinje in ljubezni polnih kosil pri teti, potem se vsaj ob ponedeljkih peljem kvalitetno jest ven. Res sem pridna. </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif;">
<span style="font-size: xx-small;">Torek, 9.12. </span></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Grem na vajo za Slovesnost ob novoletnem sprejemu NZS-ja v Anton Podbevšek teater. Na vaji z zaprtimi očmi poslušam gromki glas in donečo interpretacijo Pavleta Ravnohriba. Mravljinci. On je tudi eden tistih ta finih. Med vajo se minuto drživa za roke, v tišini, gledava projekcijo in poslušava Akiro Hasegawo. Berger nam je izbral lepe tekste.</div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif;">
<span style="font-size: xx-small;">Sreda, 10.12. </span></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Brenk, brenk, brenk, najbolj prijazni akordi izbrani za budilko, me šokirajo z novico, da moram že iz postelje. Priznam, nisem najbolj jutranji tip, o čemer govori že ura mojega rojstva, ki je prijazno nastavljena na malo čez pol 10. Trkaj je ob 8h zjutraj v svojem lokalnem kafiču v “Savcu” že na polnih obratih. Po razredni uri s svojimi prvošolčki z nami pije kavo, meče rime, piše v blok, s telefona rola komade. V drugi polovici dneva se s Timom Koresom peljemo še na snemalne lokacije v Maribor. Ljudski vrt žari v soji reflektorjev. Gneča na cesti napoveduje skorajšni začetek tekme. Mi gremo postavljat svoje kamere in luči. Kot žaba na obisku v gor, malce desno, lahko rečem, da toliko srčnih, kolikor jih je v tistem večeru ponudil Maribor, že dolgo nisem srečala. V eni hiši, eni dnevni sobi, vseh generacij. Na nek način povsem razumem, zakaj se celo iz služb v Ljubljani vsak dan vozijo nazajgor. Ker je tam drugače. Bolj preprosto, odprto, na glas in v obraz. Paše. </div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif;">
<span style="font-size: xx-small;">Četrtek, 11.12. </span></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
Po izvedbenem sestanku na RTV na vhodu srečam našega gasilca Tomaža. Močno se stisneva, prijazna gesta mi še vedno pocinglja, ko ga vidim. Hitim domov, zapisovat svoj teden in posredovat tekst Cirilu. V čast mi bo, da me bo narisal, mmm! V najinem prvem telefonskem pogovoru v življenju spontano na hitro omeni Silvana. Krog je sklenjen, lučke na Prečercu izpisujejo Einstenovo izpeljanko energija + ideja = življenje. Zdi se mi še kar posrečeno. Še kar. Vse skupaj pa ima svoj čar, priznam. Naj bo luč.</div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgz_-LGXp7En-SB1mzFIBniXa762csyg5J0qsBGWngEjgFWqC9jOKYS84vw2Xg0dm_eUFXw3VI9SfuLdz0rqWXWznmT1VyhLdSsi-f3C2FbzzB1C6f5DAfmdlt9i6O6f29UHunuN572M8sP/s1600/lj2.jpeg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgz_-LGXp7En-SB1mzFIBniXa762csyg5J0qsBGWngEjgFWqC9jOKYS84vw2Xg0dm_eUFXw3VI9SfuLdz0rqWXWznmT1VyhLdSsi-f3C2FbzzB1C6f5DAfmdlt9i6O6f29UHunuN572M8sP/s1600/lj2.jpeg" height="424" width="640" /></a></div>
<div style="color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: small;">
<br /></div>
Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-89279860933914636972015-02-05T08:53:00.001-08:002015-02-07T09:07:37.687-08:00Lubika (Clever Fabia, december 2014) Nežen poljub na vrat v zgodnjem jutru, najavna špica težko pričakovane nove epizode najljubše serije, utrinek na nebu, pretresene energije velikih mestnih središč in kobacanje na metroju. Dve besedi vsako nedeljo: „Pozor, studio!“ - vse to nemudoma ujame mojo pozornost. Tako kot to v megličastem večeru, ko se s tremi torbami, dežnikom in še kakšnim vece papirjem pod roko vlačim domov, vsakič uspe sveže pečenemu kostanju. Trznem tudi, ko na ekranu mobilca vidim izpisano njegovo ime, ob čokoladnem sufleju in ko do mene na vseh štirih primaha kaj puhastega. Takrat ne delim samo trenutka svoje naklonjenosti, takrat se dogaja ljubezen.<br />
Kot jo je čutiti v prijaznem pozdravu sosede iz bloka, ki mi vzklikne kar »lubika moja«. Predvsem zato, ker je doma pozabila očala. Se pa zgodi kdaj dan, ko ne vem, kam sem se skrila, spet drugič z gromkim smehom presekam miren klepet za sosednjo mizo, kdaj s štorastostjo in trenutnimi valovi čustev vse skupaj še dodatno zaštrikam. Črke nikakor nočejo na papir, daljinec ne prime, podoba v ogledalu ni prava, ni moja. In začnem loviti sama sebe. Se vračam nazaj, listam svoj dnevnik. Se spomnim. Grem v kino, da pozabim in en večer živim z njimi, na platnu. Se sprehodim čez tržnico in domov nesem domač pušeljc. Odmislim sivo in si v zvočnike pošljem ritem in barve. Med korektorji, razdrobljenim senčilom in čopiči izbrskam ta mastno rdečo šminko, zagrabim eye liner. Ob ogledalu ujamem usnjeno jakno, v njem svoj odsev. Si rečem »lubika«, kar sama. In grem, radovedno, po še kakšno dobro zgodbo ali pa magari vsaj po tisti kostanj.<br />
<br />
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj49SbTnZt9uWBHkotJus72rkX05m7eddXF7uHn6z5fdo0mEI7ergf6nGVkMoMhdmkq0oedN9i8BTiFAyPbMKB_mELXB_DexO55XYXS4JNQpd0UrpO0_YrDiILGkKEl2wDE-PHVhZVS9Dwu/s1600/10623363_1483082538630471_8161600305759138415_o.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj49SbTnZt9uWBHkotJus72rkX05m7eddXF7uHn6z5fdo0mEI7ergf6nGVkMoMhdmkq0oedN9i8BTiFAyPbMKB_mELXB_DexO55XYXS4JNQpd0UrpO0_YrDiILGkKEl2wDE-PHVhZVS9Dwu/s1600/10623363_1483082538630471_8161600305759138415_o.jpg" height="220" width="640" /></a></div>
Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-70617911114643197882015-02-05T08:49:00.000-08:002015-02-07T09:10:51.868-08:00Več nakita, manj bižuterije (Večer, junij 2013)<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Vsak dan oblazim krog. Spat, jest, tuširat, jest, umit, spat. V glavi gre v neskončno obratov. Po telefonu vsaj v deset njih. Z daljinčkom tudi tam nekje.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">V tem tednu celo največ s kolesom. Ključavnica, klet, košarica. Šiška. Center. Pa nazaj. In peš. Po mestu. Med znanci in obveznostmi. Med obrazi, nasmehi, tišino in besedami. Glasbeno ali potihem, med špricerji in pivi - ponoči, ali v vsem sijaju poletnega vročinskega vala in puhtečega asfalta, na slušalke – čez dan. Po ulicah.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Rada jih imam. Vedno raje. Ker je na njih manj časa za sprenevedanje, ker ga ulica pravzaprav ne tolerira. Ker živi po svoje in zna hitro spotaknit previsoko naštelano štiklačino na granitno kocasti podlagi ali pa po svoje zašnira preodvezan superg »totalne sproščenosti«.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Hitro izpljune narejeno in sprejema samo to, ker je na njej sploh sposobno preživeti.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Verjamem vanjo. Ker je danes lažje verjeti v to kar doživljaš na lastne oči in iz prve roke. Ker najdem smisel na ponedeljkovem live act-u, čeprav sta na odru dva, ki ne živita tu in z nami. Prinašata pa konkreten zvok in sporočilo. Z vso naštudiranostjo, s hudo nasneto produkcijo in odlično spimpanim zvokom, udrihaje po nakupovalnem vozičku. Simbolično, ne?</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">In kljub temu, da je torek potem mogoče nekoliko bolj rahel navznoter, saj mu je nekaj ur zmaknila noč, sta um in srce napolnjena.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Ker stanje duha in resničnost brezizhodnosti situacije že kričita po revoluciji. Ampak ta je že posneta. V slow motion-u, na glasbeno podlago. Za operaterja. Pf.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Se zdrznem, ko spet gledam en Anonymous klip in se sprašujem, če najbolj »verjamem« njim? V njihove vrednote in v njihov »red na Zemlji«.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Ker je v trenutnem redu protizakonito imet lastno seme in pridelek. In ker paradižnik ni zguban, rdeč in sočen. Ampak spoliran, mokast in zmanipuliran. Kako smo prišli do točke, ko so stvari, odnosi, zgodbe popolnoma nepristni? Ko je vse stvar razmisleka kako povedat, kdaj povedat, kako zapakirat, kje obrnit in seveda predvsem imet non stop vse pod kontrolo, vse niti v rokah. Oh joj no. Ne grem se.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">In potem najdem umetno mini morje pred kavarno SEM in par jadrnic, ki skupaj pluje, v neznano. Tako malo, tako naštimano, ampak tako pristno, igrivo, čarobno. Z luno obsijano.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Biti »real« je težko, ja. In lahko tudi boli, mhm. Je pa res edino vredno.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Zato daš lahko dol ta puhast plašček in uhane, dol te feltne pa ta turbo auspuh, dol te objube, prisiljene nasmehe in sterilne objeme. Proč to narisano pripadnost in ljubezen. Res.</span></div>
<div style="background-color: white; color: #222222; font-family: arial, sans-serif; font-size: 12.8000001907349px;">
<span lang="SL">Manj bižuterije, več nakita. Če že. </span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<img class="irc_mi" height="360" src="http://americandiamondsjewelry.com/blog/wp-content/uploads/2014/04/gold-jewelry-hd-cool-wallpaper.jpg" style="margin-top: 0px;" width="640" /></div>
Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-72310972161709153302013-05-18T12:55:00.001-07:002013-05-18T12:55:52.963-07:00Modeli in modelke (Večer, maj 2013) <br />
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Težko je biti kritičen, priznam. Pa ne kritičen, kar tako, brez razloga. To je simpl. Oprezat za ta narobe skombinirano gospo, popljuvat izbor naslednjih špilov, ponovit še enkrat kaj je ona rekla in kako se je zdaj on odločil. Preverit facebook fotke, kjer je tako ali tako očitno, da bejba a) res ni fotogenična in b) ima pač dobro aplikacijo in nek super hipster filter.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Imam občutek, da je pri nas precej nujno potrebno lastno življenje in osebnost proslavit tudi s kakšnim nazivom. Vsaj z gospa žena. Hm, morda je naziv celo najmanjša »težava« in si zasluži vse spoštovanje. Vzamem nazaj. Precej fino pa je, če recimo kdo koga pozna. Pa da temu seveda sledi tudi zgodba, od kod, od kdaj, pa kakšna stanovanja in parcele ti ljudje majo, koliko zaslužijo na leto in kaj vse so podedovali. In kdo so nadalje njihovi tesni prijatelji ter mimobežni znanci.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
No, ja. Sem rekla. Lahko je biti kritičen. Težko je biti konstruktivno kritičen.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Pa se vseeno zdrznem. Hej, čakaj, kaj dela Pero Lovšin s Kingstoni? Resno? Model, ki je 1980 diplomiral s super provokativno temo Pornografija – družbeni pojav. Model, ki je s Pankrti ustoličil slovensko punk rock sceno, model s katerim so se po celi Jugi drli »Lublana je bolana«, frontman benda, ki se jim v enem od svojih štiklov pokloni še Azra. In on zdaj v precej pocenskem videozabeležku miga z nekimi kao lepimi zadnjicami, mrežastimi nogavicami, med srednje porno izraznimi obrazi, ki povsem neestetsko lizarijo sladkiš na palčki. Ne, ne morem niti gledat, ne poslušat do konca.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Pa Predin, kam si šel pa ti? Med zvezde že ne. Zdaj v Sloveniji tako proslavimo svoje »ta glavne«? Jih strpamo v en slabo polučkan in skadriran reklamni moment, za prašek, za namaz, saj je vseeno. In to je to, to so naše legende? Kje je spoštovanje do njih, in kam se je izgubilo njihovo spoštovanje do samih sebe?</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
In ja, samo še na hitro. Hannah je super ženska. Sončna, pozitivna, topla. Odlična vokalistka. In ja, veliko ljudi jo je videlo, spoznalo, objelo, z njo imelo intervju, slišalo, se z njo slikalo in jo dodalo na FB. Pa vendar. Nastop v torek je bil.. Mah, ni bil. Vokal ni zdržal. In ni bil dovolj na glas. Podlaga brez neke zvočne globine, zelo 2D. In zelo preveč na glas. Koreografija, profi, ampak že videno. Outfit. Ne vem. Ne v usnje, ne do vratu.Pa nisem in nočem bit. Kritična, brez razloga.</div>
Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-22046199205191027612013-04-21T06:39:00.000-07:002013-04-21T06:39:07.863-07:00Junaki današnjega časa (Večer, april 2013)<br />
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Meseci prepojeni s sivino, plundro, dežniki in srednje kislimi nasmehi – so se razblinili. Večeri zunanjih grelcev, kap, rokavičk in hladne sape se izrisujejo od precej daleč, čeprav je pred mano šele drugi vikend z Adidaskami in usnjenko.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Veselim se pomladnih noči, saj se zdi, da sem precej zimskih v tihem pričakovanju preždela doma. Da so kakšen sobotni paket bolj premično preživeli oni, naloženi na disk mojega računalnika ali predvajani z oddajnika, na mrežo, v TV. In sem premlela: Breaking Bad, Californication, Dexterja, Seks v mestu pa še kaj.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Je danes enostavneje biti Samantha, ki sicer ima vso srčnost, zna biti mega prijateljica in ni že sama po sebi zgolj poosebljena izkoriščevalskost. Ampak se pa pač da dol. Z vsakim s katerim ji paše, kjer ji paše, na kakeršenkoli način ji paše. In tako je in s tem ni nič narobe. Predvsem pa se ona s tem ne obremenjuje. Ker če bi se... potem bi se ji pa lahko - dokončno zrolalo. Res?</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Verjetno. Ampak, zakaj se, ko skušam zaobjeti celo sliko, zdi, da vedno bolj favoriziramo antijunake? Ker je od njih tako lažje biti boljši? Se strinjam, da je treba živeti zase in tako, kot nam pravi nek notranji glas in vzgib. Verjamem, da nas lastna intuicija in podzavestni namigi rekdo peljejo narobe.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Pa se zgodi Hriberšek – kao legenda.. Mini »nategun«. Človek, ki je nategnil tiste, ki že nekaj časa nategujejo nas. In mi navijamo zanj. Je to res prav, saj v resnici navijamo za »nateg«, ne glede na to kako obrneš?</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Pa Jack Razparač. Kako je on kaj drugačen on Dexterja? Saj imata skoraj enak fetiš? Serijsko pospravljata tiste, za katere sta v sebi prepričana, da si to zaslužijo. Pospravljata izmečke družbe svojega časa. Eden nad prijateljice noči, drugi z umorom nad morilce. In to s sistemom, stilom, rutino. Z užitkom, s slastjo.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Se zalotim, da ga kdaj strastno podpiram in si potihem rečem celo: daj ga, še zame.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Se danes Beyonce lahko zgolj v retro falsh backu sprašuje »Zakaj me ne ljubiš«? Ker je vinatge in? Lahko samo v upodobitvi preteklega časa tako hrepeneče besedilo sploh preživi? Ker je drugače tako ali tako prepričana, da so dekleta tista, ki »vodijo« svet? In to v bikiniju, z vojaškimi hlačami.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Kdaj je MTV postal resničnostni TV in kdaj je celo Jersey shore postal »manj neumen od...«? Takrat, ko smo šli še dlje in globlje. In so prišli Geordiji. Huh.</div>
<div style="color: #333333; font-family: 'lucida grande', tahoma, verdana, arial, sans-serif; font-size: 13px; line-height: 17px; margin-bottom: 0px; margin-left: 0px; margin-right: 0px; margin-top: 10px;">
Navijam za Walta, ki kuha metamfetamin in nestrpno čakam na naslednjo sezono. Vau, kajne?</div>
Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-84965625317558212142013-03-23T02:30:00.001-07:002013-03-23T02:47:30.570-07:00Kam? (Večer, marec 2013) <!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves>false</w:TrackMoves>
<w:TrackFormatting/>
<w:PunctuationKerning/>
<w:DrawingGridHorizontalSpacing>18 pt</w:DrawingGridHorizontalSpacing>
<w:DrawingGridVerticalSpacing>18 pt</w:DrawingGridVerticalSpacing>
<w:DisplayHorizontalDrawingGridEvery>0</w:DisplayHorizontalDrawingGridEvery>
<w:DisplayVerticalDrawingGridEvery>0</w:DisplayVerticalDrawingGridEvery>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:DontAutofitConstrainedTables/>
<w:DontVertAlignInTxbx/>
</w:Compatibility>
</w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" LatentStyleCount="276">
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]-->
<!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:12.0pt;
font-family:"Times New Roman";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}
</style>
<![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapedefaults v:ext="edit" spidmax="1026"/>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<o:shapelayout v:ext="edit">
<o:idmap v:ext="edit" data="1"/>
</o:shapelayout></xml><![endif]-->
<!--StartFragment-->
<br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm;">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: 'Times New Roman';"><span class="Apple-style-span" style="font-size: 21px; line-height: 24px;">
<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves>false</w:TrackMoves>
<w:TrackFormatting/>
<w:PunctuationKerning/>
<w:DrawingGridHorizontalSpacing>18 pt</w:DrawingGridHorizontalSpacing>
<w:DrawingGridVerticalSpacing>18 pt</w:DrawingGridVerticalSpacing>
<w:DisplayHorizontalDrawingGridEvery>0</w:DisplayHorizontalDrawingGridEvery>
<w:DisplayVerticalDrawingGridEvery>0</w:DisplayVerticalDrawingGridEvery>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:DontAutofitConstrainedTables/>
<w:DontVertAlignInTxbx/>
</w:Compatibility>
</w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" LatentStyleCount="276">
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]-->
<!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:12.0pt;
font-family:"Times New Roman";
mso-ascii-font-family:Cambria;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Cambria;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}
</style>
<![endif]-->
<!--StartFragment-->
</span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Ne mislim
razpravljat o Zidarjih in Maherjih, ne o K4 in ŠOU-u.. Nočem. Ne morem. Saj so
vzbrbotali že vsi ostali. Na forumih, v tiskovinah, po prime time oddajah. Po
kafičih, na facebooku, v artikuliranih in ne toliko aritikuliranih zapisih. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Tudi o Viktorjih
si ne želim na preveč in predolgo. Lahko rečem samo hvala Emeršiču.. In pa recimo..
Gospodinje pojejo? Hm. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Je to resnično
nekaj najboljšega, kar se nam je zgodilo v preteklem televizijskem letu? Saj ne
vem, ker se od daljinčka vedno bolj intenzivno in pogosto priklapljam direktno
na omrežje in klik. Ker tam po svoji volji dobim kar iščem, kar potrebujem, kar
hočem. Podatkovno obsežni dokumentarec, mesečni kolaž svetovnih failov, ta in
ta štiklc, prvi, drugi in tretji del serije. Takoj. Brez EPPja in z vso
svobodo. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Se tudi vedno
pogosteje vprašam, če smo pravzaprav prvič z vso iskrenostjo soočeni z
dejstvom, da ni potrebno živeti tako, kot nam je »ponujeno«? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Danes je misel na
to, da lahko živimo kjerkoli, s komerkoli, kadarkoli - povsem realna. In niti
ni več misel, ni želja. Je dejstvo. Ob enem pa kar precejšen zalogaj za
prežvečit in nepopisna odgovornost. Do sebe. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Smo sploh dovolj
zreli za toliko svobode? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Se kdaj prikrade
občutek, kot da nas je vedno več, ki z neke nevidne distance spremljamo dogodke
in ljudi, ki bi naj ustvarjali naš svet, naša pravila, možnosti, potrebe,
fantazije. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">In gre, na primer,
stara vlada na koščke, pomladna pa v pušeljc. Pa zdaj? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Boli bolj to, da ne
čutim več tvojega poljuba, da vzglavnik diši samo še po meni? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Bi se sploh
morali toliko spraševati o tem kdo sem, kaj cenim, koga ljubim, kje živim, če
bi svet naokrog izgledal in bil takšen »kot mora«? Gredo ljudje ven, zato da bi
ga sploh lahko ustvarjali in živeli? In zakaj se kdaj celo zdi lažje oditi, kot
skušati z enakim vzhičenjem in zagonom krojiti svoje zgodbe, predvsem pa jih povedati
tu?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Zato, ker nas tam
nihče ne pozna? Ker lahko začnemo od začetka? Kdo vse tako razmišlja in koliko
jih je? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Dejstvo je, da oni
grejo. Pakirajo. Eni aprila, drugi maja. Na Ibizo, v
Avstralijo, v New York ali Pariz. Eni zares, drugi zaenkrat zgolj v svojih
glavah, na pivu, zgodaj popoldan, v torek. Ampak tudi oni bi. Šli. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif; mso-ansi-language: SL;">Kdo tako kot mi o
vseh tistih njihovih lokacijah, razmišlja o vseh naših? Mislite, da nekje nekdo
res sanja o Ljubljani? Ali to počne samo ona, Janova? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: 'Helvetica Neue', Arial, Helvetica, sans-serif;"><br /></span></div>
<!--EndFragment--><br />
<!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-82934980988545687192013-02-23T05:09:00.000-08:002013-02-23T05:09:17.687-08:00Kdo si? (Večer, feb 2013)
<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves>false</w:TrackMoves>
<w:TrackFormatting/>
<w:PunctuationKerning/>
<w:DrawingGridHorizontalSpacing>18 pt</w:DrawingGridHorizontalSpacing>
<w:DrawingGridVerticalSpacing>18 pt</w:DrawingGridVerticalSpacing>
<w:DisplayHorizontalDrawingGridEvery>0</w:DisplayHorizontalDrawingGridEvery>
<w:DisplayVerticalDrawingGridEvery>0</w:DisplayVerticalDrawingGridEvery>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:DontAutofitConstrainedTables/>
<w:DontVertAlignInTxbx/>
</w:Compatibility>
</w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" LatentStyleCount="276">
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]-->
<!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:12.0pt;
font-family:"Times New Roman";
mso-ascii-font-family:Cambria;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Cambria;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}
</style>
<![endif]-->
<!--StartFragment-->
<br />
<div class="MsoNormal">
In kdo sem sploh
jaz? </div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Kaj me definira in kaj v skromnem vsakdanu označuje moj prostor, moj dan,
moj svet? Kaj in kdo lahko popredalčka to kar sem, to kar vem? Je to moj
dnevnik? Je to jutranja kava in takojšnji priklop »online«? So to rdeče
zastavice na facebooku, osveženi ponedeljkov status in nekaj novih prošenj za
prijateljstvo?</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Sem prijatelj, sem
otrok, sem ženska, sem ljubezen? Sem vse to, skozi delčke v celoto? Me določa 6
mimobežnih »O, yo!« med hitenjem po prestolnici? Poljub na lice in snežinka na
trepalnici?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Me kot slovenko
definira Tina Maze? Spadajo sem tudi Cankar, Slana, Umek, Hladnik? Mogoče sveža
frizura iz Lasane? Kaj pa Tomos in Rex? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Sem gromki
smejalec ali lebdeči sanjač? Sem enkrat underground, drugič pop, kdaj celo hipster?
Sem Metelkova, Pekarna, sem +- ali K4? Sem Siti teater ali Drama? Sem lahko
oboje? Sem vaša, sem tvoja?</span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Moramo res nekam
pripadat, da smo? Smo sploh lahko zgolj sami od sebe?<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Biti svoj in
izpolnjen je kompleksen izziv in verjetno je že pot do tja sama po sebi dovoljšnja
nagrada, da je vredno stopit nanjo. Ampak zaenkrat še vedno blazno rada
pripadam. Pa ne toliko v maso ljudi in mimobežne odnose, kolikor v
naklonjenost, zaupanje, v spoštovanje, v dobro, lepo, v navdih, v optimizem. V
nasmeh, v objem. V imeti rad. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">In ja,
definitivno pripadam vsem sedmim. Pa ne ta malim od Sneguljčice. Pripadam
tistim, ki govorijo: z besedami, potezami, barvami, zvoki in gibi. Filmu,
gledališču, glasbi in vsem ostalim. Ker se takrat odmaknem od sebe in naredim
prostor za njih. Da se odbijejo, uležejo, naselijo, pobegnejo. Takrat sem v
njihovem spremstvu izpolnjena sama s sabo. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Te dni
definitivno kljukam tudi ta »že preživele«. Čase namreč. Grem za spominom na
90ta in jim priključujem še čipke in peroksid iz 80ih. Na najstniške Dinozavre s
plesišč v 4ko, na Denis&Denis v Kino Šiška. Grem iz vkalupljenosti v noč, ki
bi lahko dišala po Lauri Biagotti, kjer bi lahko kadili Pall Mall, nosili
trajno in furali Borovo superge. Po flash back, po retro revival. Zakaj? Morda
ker se zdi, da z letnicami in distanco nostalgične melodije in obdobja ohranila
zgolj faktor simpatičnosti, težave in slabosti minulih trenutkov pa so
izpuhtele. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">S časom jeza,
žalost in razočaranje bledita, kisline v želodcu se popivnajo in raztopijo,
grenkobo pa splakne pljusk sveže pregriznjenih besed in doživetij? Ne vem, grem
pa poskusit. In po še en delček sebe. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-44865023683201218342013-02-04T03:10:00.000-08:002013-02-04T03:10:29.309-08:00Tukaj in zdaj (Večer, januar 2013)
<!--[if gte mso 9]><xml>
<o:OfficeDocumentSettings>
<o:AllowPNG/>
</o:OfficeDocumentSettings>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:WordDocument>
<w:Zoom>0</w:Zoom>
<w:TrackMoves>false</w:TrackMoves>
<w:TrackFormatting/>
<w:PunctuationKerning/>
<w:DrawingGridHorizontalSpacing>18 pt</w:DrawingGridHorizontalSpacing>
<w:DrawingGridVerticalSpacing>18 pt</w:DrawingGridVerticalSpacing>
<w:DisplayHorizontalDrawingGridEvery>0</w:DisplayHorizontalDrawingGridEvery>
<w:DisplayVerticalDrawingGridEvery>0</w:DisplayVerticalDrawingGridEvery>
<w:ValidateAgainstSchemas/>
<w:SaveIfXMLInvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid>
<w:IgnoreMixedContent>false</w:IgnoreMixedContent>
<w:AlwaysShowPlaceholderText>false</w:AlwaysShowPlaceholderText>
<w:Compatibility>
<w:BreakWrappedTables/>
<w:DontGrowAutofit/>
<w:DontAutofitConstrainedTables/>
<w:DontVertAlignInTxbx/>
</w:Compatibility>
</w:WordDocument>
</xml><![endif]--><!--[if gte mso 9]><xml>
<w:LatentStyles DefLockedState="false" LatentStyleCount="276">
</w:LatentStyles>
</xml><![endif]-->
<!--[if gte mso 10]>
<style>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:12.0pt;
font-family:"Times New Roman";
mso-ascii-font-family:Cambria;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Cambria;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}
</style>
<![endif]-->
<!--StartFragment-->
<br />
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Hecen je ta
miselni preskok, ko te povabijo pisat kolumno, in se ti pred očmi jasno
izrišeta podoba in stil najbolj prepoznavne televizijsko serijske kolumnistke.
Carrie. Skoraj edina ženska »tam zunaj«, ki se s pisanjem kolumen res
preživlja, ki ji viharji, zatijša in pretresi romantičnih nagnjen in
nakoljenosti prinašajo kruh na mizo in čevlje v omaro. Še dobro, da je Jurij
Drevenšek na vrsti pred mano, in se je že pofočkal z Miss Bradshaw. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Zakaj sploh
pomislim nanjo? So možgani že malce preobremenjeni z vsemi podobami, liki,
nanizankami in videospoti? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Že od časov, ko
sem želela postati računovodkinja in slikarka (beri, imela sem jih enih 6, let
namreč), sem vsaj od daleč in nalahno povezana s televizijskimi kamerami,
scenariji, sinopsisi in dispozicijami. Kot del sveta, ki sta ga oboževala in
ustvarjala moja starša. Počasi pa so se ta strast, navdušenje in ljubezen z vso
iskrenostjo zlili vame. In velik del mojega življenja so prav tako postale
besede, slike, kadri in sekvence. Tako profesionalno, kot intimno. Se kdaj
zalotim, da skozi svoje iskalo opazujem življenje v celoti, tako kot pride in
se zgodi. Odnose, dotike, tišine. Trenutke, ki se razpletejo, celo med tistimi,
ki jih ne poznam. Večerni drink v tišini za sosednjo mizo, gromki smeh
najstnice v mobilca. Mini histerija pri blagajni v samopostrežni. Zapuščeni kup
snega na avtobusni na Bavarcu. Tu.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Na obisku toplega
stanovanjca na Prulah se ob mega količini odlične pašte zavem, da se za hip
celo lahko delam, da sem v predmestju Berlina ali Bruslja. Ker je pred mano
ogromno dvojno okno, super veliko povsem golo drevo, sivo obzorje. Ker podobo
obdaja rahel industrijski pridih, vse skupaj pa barva še nepovsem spoliran zvok
domače produkcije. Zaprem oči, spakiram in grem. Tja.<o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">Rada imam pobege,
lahko tudi samo v mislih, nazaj v Pariz, v Amsterdam, v Barcelono. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">In kaj iščem? Po
čem hrepenim? Je tam zunaj res bolj čarobno? <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span lang="SL" style="mso-ansi-language: SL;">V svojem mestu
hitim vsaj po merico tega izmuzljivega sveta..<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>V Brooklyn, v Dvor, v Šiško..<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>Se napolnim ob osebnostih, ki zažigajo v naših kadrih in si
z lahkoto predstavljam, da bi čeljusti padale na tla tudi »tam zunaj«. Se
napolnim ob odnosih. V zaupnem šepetu, pikrem smislu za humor, povsem preprosti
naklonjenosti. Čohljanje po hrbtu, gratis. Plus pet točk, takoj. In se napolnim
celo ob podobi nagnetenih bund in transparentov na Trgu republike.. Ker gre za
nekaj velikega, za pravičnost, za dobro. Za ljubezen. Za nas vse. Tukaj in tam.
Tukaj in zdaj. <o:p></o:p></span></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-31098298530187288612012-05-04T02:33:00.003-07:002015-02-07T09:07:02.799-08:00Kakšna pa si? (Grazia, april 2012)<span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc;"><br /></span>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Po dvojnem
rukerju tednov mode, čvrstih telesih in napetih ritkah na pisti, naprdnjenim
vremenom, ki vsake toliko vseeno da slutiti, da se bližata razgreti asfalt in
nepojmljiva želja po treh decilitrih ledeno hladne limonade, si zašepetam: yes,
papa zimsko plastenje in čebuljenje. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc;"><br /></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Takoj zatem
pa, u, ojej, kje sploh imam že tisti kratkohlačni kombinezon in.. hm.. bi
potrebovala kakšne nove sandalčke, ali ne? <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Potem se
spravim nad predale in police, kjer sortiram ta zimsko bolj nazaj in pomladno
poletno bolj tja, na doseg roke in domišljije. Izbrskam ta pisane zapestnice in
trakove za v lase, pospravim ta debele januarske žabe za pod hlače in prepiham
stanovanjce z možnostjo novih kombinacij. Ki jih je zmeraj veliko in še toliko
več, če pozabim na raznovrstne zadržke, ki trenutni navdih kdaj zelo spretno
pospravijo nazaj med ustaljene in pričakovane okvire. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Zakaj se ne
upamo iti čez?<o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc;"><span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Kolikokrat
sem se zalotila, da sedim na kakšnem letališču ali metroju in </span></span><span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial; font-size: large;">mantram,
joj, pa kako to, da ni tudi pri nas tudi tako svobodno, drzno, tako barvito,
drugače, tako brez omejitev in brezskrbno? Sto in en vzorec na kupu, prekratko
krilce in zraven povsem “napačni” čevlji, razvezane vezlake, “grozna” frizura,
nepolikana srajca, pošvedran klobuk na glavi in bingljajoča torba z ramen.
Vintage sončna očala, zebraste pajkice. Vau.</span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Pa si ne
upamo it čez samo tukaj, pri nas, ker smo “mali” in kjer skoraj vsaka soseda
pozna očeta od tvoje svakinje ali pa vsaj tistega bratranca od none s
primorske? Kjer se še vedno zaletimo in snidemo s kakšno osnovnošolsko
simpatijo in vemo ogromno nepomembnih informacij o mnogoterih kolegih s faksa,
kljub temu, da jih je bilo v razredu tam.. pribložno kakih 300? Kjer se morda
(pre)večkrat sliši, ti, a si vidla, kakšna je bila pa včeraj Fani? <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Se
prestrašimo izrazit sebe zaradi drugih ali se zbojimo kar samih sebe in svojih
idej? Je teh nekaj besed podkrepljenih s pogledom neodobravanja in
nerazumevanja res tako mogočnih? <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Ja, kakšna
pa si? <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">In, saj res!
Kakšna pa sem? Za tale t-shirt bi definitivno potrebovala bujnejši dekolte, in
jah, škoda, sicer je tale suknjič blazno fejst, ampak kaj ko sem se ravno pred
kratkim postrigla in zdaj k telje frizuri pač nič več ne paše. Oh, ko bi le
imela takšne noge, kot jih ima tistale tamle, potem bi, seveda, tudi jaz takole
paradirala ob Ljubljanici. In, ja, nič čudnega, da se dobro nosi, saj namreč
skoraj vse kose kupuje v tujini. Ta je srečno zaljubljena, ta ma lep hrbet, ta
je ravno prav stara.. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Ja pa
jade. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Verjetno se
tudi vse te našete oboževanja vredne postavnice isto pregovarjajo same s seboj.
Ko bi bilo vsaj tako in če bi le ono. Ker so one te brezhibnice za nas - in
obratno. Ker se gledamo z različnih razpoloženj, pričakovanj in zornih kotov.
Ker običajno sanjarimo o tistem česar nimamo. O pegicah in kravžljih. O drugi
konfekcijski številki. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;">Pa ni res,
da najraje opazujemo tiste, ki nimajo najbolj popolnih obraznih potez in ne
nosijo svojih misli in življenj na brezhibnih telesih? Neštetokrat sem se že
zalotila kako občudujem kakšno izmed tistih, ki tudi sama ve, da ima kakšen
kilogramček “preveč”, tako bledo kožo, razmršene lase in iskriv nasmeh. In to
so te, ki žuborijo v sprijaznjenosti samih s seboj. Se imajo rade, se cenijo,
se pohecajo na svoj račun, se v slabem dnevu, tako kot me, spravijo v tiste
brezvezne sprane jeanse ali obsedijo z vrečko čipsa ob najbolj nepomembni
romantični drami. <o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="background-color: black; color: #cccccc; font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Jap, je ja.
Zato naj vam misli pogumno razpiha pomlad. Bodite drzne, bodite svoje. Naj bo
vsako jutro, popoldne ali noč tisti utrinek z “letališča”. Poslušajte se, same
najbolje veste kako zvenite. Srečno, drage grazie! <3 </span><span class="Apple-style-span" style="font-size: 13pt;"><o:p></o:p></span></span></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc; font-size: large;"><br /></span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiy2foQP_Yh-oCVDW66oop8cGOXRkuGJAbtYOHKvgeMLourRn3yPiUYTZdzkLbScidaxjluDgXlb510loYvEyIGzctGkjk6SjqMn2qMUskScWLzdVUd7z0HHoD0wQ7U7ZJWAro1pqXZzzms/s1600/summer-sundresses1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span class="Apple-style-span" style="background-color: black; color: #cccccc;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiy2foQP_Yh-oCVDW66oop8cGOXRkuGJAbtYOHKvgeMLourRn3yPiUYTZdzkLbScidaxjluDgXlb510loYvEyIGzctGkjk6SjqMn2qMUskScWLzdVUd7z0HHoD0wQ7U7ZJWAro1pqXZzzms/s1600/summer-sundresses1.jpg" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: .0001pt; margin-bottom: 0cm; mso-layout-grid-align: none; mso-pagination: none; text-autospace: none;">
<span style="color: #222222; font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br /></span></span></div>
Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-34835987502225518952012-04-12T00:27:00.001-07:002013-03-25T05:41:32.292-07:00Zrcalo (Grazia, marec 2012)<br />
<br />
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">V tem mesecu je v dveh nabojih moje misli najbolj razburkal oder Cankarjevega doma. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Najprej s predstavo Compassion Kjara Dance Projecta, kjer so mladi plesalci govorili o času v katerem živimo. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Brez besed, le z gibom. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">In po poglavjih razgrinjali majhne bitke, ki jih bijemo v sodobnem svetu. Kdo sem? Kaj je najbolj obče zaželjenjo in hvaljeno? Si upam odvreči vse pridevnike in okraske, vsa prilogojena mišljenja in mnenja? Kam sem skril svoj jaz in ali se z njim sploh še maram soočit in objet? Si želim postati le popoln izdelek? Imam dovolj jajc, da odvržem vse maske in rečem, hej, to sem! In tukaj sem. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Na odru so se neskončno lepo prepletale in podvajale silhutete nas samih, ki so skozi vsak dodani gib postajale kopija samih sebe in vseh drugih. Uniformiranost, konformnost k tistemu kar velja za lepo, navhdihujoče, seksi. Vsi različica enega, nihče več samo svoj. Na vrhuncu večera so z odra odletele tančice, gib je postal unikaten in oseben. Polna dvorana pa se je bila v zaključku plesne mojstrovine primorana soočiti se sama s sabo. S svojim odsevom v ogromnem sestavljem ogledalu, ki je dal piko na i vsemu o čemer predstava govori. Temu, da smo se po dolgem času v kontekstu predstave tako brutalno soočili s svojo podobo in svojim jazom. Ganjenih oči in nasmehov je dvorana v zaključnem stoječem aplavzu vzklikala bravo! Ker so povedali to, kar tako ali tako vsak zase že tišči nakje globoko v sebi. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Bujen dekolte, kuštravi lasje, presledek med zobmi. Pa ja, saj danes pravzaprav lahko izpilim že vse. Poravnam nos in v ravno, lesketajoče belo vrsto postrojim zobe, nadgradim bohotnost svojih prsi ali zadnjice, nabildam mišice in odpravljam celulit, spijem proteinski napitek, si podaljšam lase, nageliram nohte in voila. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Pa je to res tisto, kar je najpomembnejše? Osvojit kakšno lepo sosedsko ali podalpsko titulo? In potem kaj? Podoba ima vse točke. Pa vsebina? Nanjo ne trzamo več? Niso ravno nepopolne iskrivosti, navihansti, pomanjklivosti tiste, ki nas delajo edinstvene? Tiste, ki nam nagajajo, zagrenijo kakšen ponedeljek, in nas kljub vsemu razlikujejo, zabavajo, povezujejo med seboj? </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Nisem proti popravkom po defaultu. Če je naš nos res edina zadeva, ki nam greni osebnostni racvet, sem za. Iskanje celostnih rešitev v izpopolnjevanju zgolj vizualne podobe pa po mojem mnjenju definitivno ni odgovor. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Živimo na več sto obratov, hitimo iz enega konca na drugega, tipkamo, kličemo, urejamo, plačujemo račune in dohodnine, kdaj pa kdaj grizemo nohte, študiramo, službujemo, se pregrešimo s sarmo in dodatnim kozarcem vina. Zato je prav, da se zapremo na kakšno skupinsko švic terapijo, ohranjamo kondicijo in si privoščimo kak lepotni tretma, ki nam pomaga hitreje obnovit zmatrane celice, predvsem pa spočiti in regenerirati telo in duha. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Ampak ne za druge, zase. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Saj ne živimo v popolnem svetu. Svet pravzaprav že dolgo časa ni več lep, sterilen in spoliran. Ampak je na trenutke prav intenzivno usmrajen in neprijazen. Ker tisti, ki lahko govorijo na glas in so si izborili visokostoječe položaje govorijo tisto, kar želimo slišat. Ali celo bolje. Govorijo le to, kar želijo, da slišimo. Okrancljane manipulativne stavke, izmišljena pravila, pritanjena ustrahovanja. Zato me splošen odziv na moj drugi obisk Cankarjevega doma in Viktorje niti ne preseneča. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Poplava toalet, korzetov in vlečk, nateniranih teles in srednje iskrenih nasmehov (z redkimi izjemami, seveda). Bolj malo pristosti in brutalna resnica v besedilu letošnjih povezovalcev, tudi tokrat z vpogledom v svet, v katerem živimo. Brez prizanašanja. Tokrat ni bilo ganjenih obrazov in vzklikov. Če so Viktorji primeren prostor za takšne razprave ne vem. Sem pa prepričana, da ne gre za hujskanje ljudstva za ali proti. Gre za šov. Za prime time termin, ki ima sposobnost množičnega nagovora, brez sprenevedanja, tukaj in zdaj. </span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">In jaz sem za!</span></span></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg-gmv5eeySNNAuOC1vBGr5bxrcJ5osuDZp_g-qhETaHWAphwrMBYgOZDPUGmXyGxCeQR6mtzLwGkM3-Nj4K_hkFPQh77XIE0UEAG7oSdGTVi1kTvRS2izCGXvthhPnVY-Z-RPss3gmceqB/s1600/26506.orig.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span class="Apple-style-span" style="color: black; font-size: large;"><img border="0" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg-gmv5eeySNNAuOC1vBGr5bxrcJ5osuDZp_g-qhETaHWAphwrMBYgOZDPUGmXyGxCeQR6mtzLwGkM3-Nj4K_hkFPQh77XIE0UEAG7oSdGTVi1kTvRS2izCGXvthhPnVY-Z-RPss3gmceqB/s320/26506.orig.png" width="320" /></span></a></div>
<div class="MsoNormal">
<span class="Apple-style-span" style="color: #222222; font-family: Arial; font-size: 17px;"><br />
</span></div>
Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-40590199548811261082012-03-20T03:32:00.001-07:002012-04-17T08:49:36.973-07:00Grazie per amore, Grazia feb 2012<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEggouKHybvc0Z9chEIgzfGDq8DiQ9bfFn7lGqBUxLBqIOAjZUKF4FKZB6kMtdCcTnRe5ReDdkYh5r5v8gX6y6Dvmeju3ScrylzlOWL456lfIFfJhBkhuhOc1s-WTcYiCj0QbtTuY7lF5mHw/s1600/00-field-of-love.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><img border="0" height="274" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEggouKHybvc0Z9chEIgzfGDq8DiQ9bfFn7lGqBUxLBqIOAjZUKF4FKZB6kMtdCcTnRe5ReDdkYh5r5v8gX6y6Dvmeju3ScrylzlOWL456lfIFfJhBkhuhOc1s-WTcYiCj0QbtTuY7lF5mHw/s320/00-field-of-love.jpg" width="320" /></span></a></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;"></div><div class="MsoNormal"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><span lang="SL">Kdaj vzbrbota pulz, o čem sanjarimo, zakaj zardimo in koga ljubimo? Po tem Valentinovskem februarju sem verjetno še vedno nekoliko pod vplivom. Facebook je zasulo s simboličnimi vrtnicami in citati, google je ponudil spletni grafikon z matematičnim izrekom, ki se izriše v srček. Na youtube-u so Aretha, Whitney in Stevie hitrostno višali število ogledov. Cvetličarne so dišale. Nabiralnik je, zaradi vse elektronike (ali pa tudi ne), ostal prazen. V osnovni šoli je bilo najbolj pomembno kdo bo komu podaril tistega plišatega dalmatinčka, ki mu je na ovratnici bingljal mali srček s pripisom. Pri meni je trajalo še kar nekaj let, preden sem se zares zavedla kaj pomeni ljubiti. Čeprav zapisi v dnevniku te teze ne podpirajo. Tam sem namreč na večih straneh dolgo, strastno in neuresnično ljubila. </span><span lang="SL" style="font-family: Wingdings;">J</span></span><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"> Kakšne so ljubezni danes? So bolj hitre, površne, celo bolj intenzivne, ampak z možnostjo, da se veliko prej razblinijo? Se pehamo za trenutkom prevzetosti, za vzdihljaji, za tiste čarobne spoznavne mesece, kjer nas še vedno čisto vse navdušuje in zabava? So naše ljubezenske izpovedi res najpogosteje skrite v tri čisto simpl znake I <3 U? Kje se spoznavamo? Redkeje v knjižnjicah in prostočasnih obveznostih. Večkrat kar tako na hitro, mimogrede, na črpalki ali pa pozno ponoči. Včasih in vedno pogosteje na spletu? Kdo, kakšni in kje so tisti uspešni pari, ki so že pred desetletji našli skupen jezik in njihova slovnica in slovar še danes delujeta? Romeo še stoji pod Julijinim oknom, ali je pomrznil in zbledel? Se bo žabec res kdaj zdrznil med poljubom in se prelevil v tistega nekoga, ki ga potihem sanjamo? Bo ta žabec res tu za zmeraj, v dobrem in slabem? Si tega sploh še želimo? Kakšne so novodobne grazie? In kakšni novodobni fantolini? Nas čez dan še odnesejo sanjarjenja o »popolnem partnerstvu« ali bi si želeli zgolj sopotnika, družabnika, prijatelja, zaupnika? Nas hitrost vsakodnevnih izzivov in priložnosti pehajo v to, da znamo vedno bolj živeti le vsak zase? Potrebujemo nekoga, ki bo dovolj hiter in v izziv. Postajamo obremenjeni s tem ali bomo odkljukali vse, kar se nam ponuja? Ali bomo zmogli vse okusiti? Smo si še sposobni reči, ej, počakaj. To je ta. To je ona. Ali on. Se obvezati, obljubiti in ljubiti. Prestati vse naprdnjene prepire, slabe volje in trmerjena. Nezanimive večerje in dolgočasne filme v znucanem fotelju. In biti srečni. Poiskati tiste drobce, ki nas po vseh teh letih še zanimajo, ze zliti v osebnost in telo našega soposteljčana in se stisniti ob ramo. Kar tako. Ker je lepo. Oh, ja. Jaz mislim, da ja. Tudi Adele in Lana čutita. Vsaka po svoje, ampak zaradi te – iste zadeve. Čeprav ni ravno Eric Clapton in Wondeful tonight, tudi Rihannina pop štanca vzklika, We found love! Sicer se ljubezenske zgodbe zavlečejo tudi v zono Somraka in je vedno več filmov z naslovi tipa »Kakšna je pa tvoja telefonska?« in »Brez obveznosti«. Pa se še vseeno prikrade kakšno večno sonce brezmadežnega uma, kjer si vedno odgovorim, da ja. Je vredno čutit to ljubezen. Ne glede na to kam se steče in kako lahko boli. Ker v teh kaotičnih trenutkih današnjega sveta in tempa, ljubezen odtehta vse notranje nemire. V kakršni koli obliki jo že najdemo, jo še vedno intenzivno iščemo. Nič nas ne osreči tako, kot to, da vemo, da nekam pripadamo, smo ljubljeni in sprejeti. Vsi osebni uspehi zacvetijo še bolj dehteče, če jih z nekom lahko delimo. Koliko da ta nekdo, ki te poljubi na zmršeno čelo v zimskem in te pričaka vsaj z nasmehom. Grazie per amore! </span><o:p></o:p></span></div>Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-39211768168511251032011-07-19T23:02:00.000-07:002011-07-19T23:02:56.960-07:00Novi red (Žurnal, julij 2011)<!--StartFragment--> <br />
<div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">12 princes in vitezev jamaican jerk ražnjiča, začinjenih reberc in šobske solate, je ob rdečih in zelenih godrnjalo nad novimi restrikcijami, praznenju denarnic, kraji nasmeškov, kratenju spontanosti, povezovanja in odprtosti. Godrnjanje niti ne zaobjame razsežnosti zaskrbljenosti in razočaranja, ki se je valilo po besedah. Kako? Internet ja ponuja nešteto novih idej, informacij, kultur, razmišljanj in okusov. Tehnologija olajša vsakodnevne službene in stalno-prebivališčne rutine, nas nadgrajuje, spočije, zabava. Zaradi obojega vemo več, želimo več, zmoremo več. Napredek, napredek! Na televiziji reklama za novi Iphone, brez katerega se v ta pravem momentu po ogledu spota res lahko počutiš kot totalni luzer, ker pač nimaš tistih nekaj 100 eur. V najstniški reviji članek o tem, kako skenslaš »gnjavatorja iz fejsa«. Glasbeni predvajanliki že tako razširejni, da bi ga, če bi ta marketinška fora še delovala, lahko dobil kar v pralnem prašku. Ampak potem pa, ne ne. Slušalke na kolesu? Ni šans, 250 eur. Pa takoj obe nogi na pedalke in venomer obe roki na balanco! Plačaj še dohodnino, letno vinjeto, odvoz smeti in sedem zapadlih računov, potem pa po celem letu šihta na zaslužen teden »rok od sebe in slamnika na galvi«. Ampak, ne ne. Sej nimam. </span><o:p></o:p></span></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYrhJcIMy67ObHCy2MG3J5UdeQ1as_0YlbfY7NPXDou47t704xpvr-OR0WPf6mYyRQdMD14kwJ61hzJ-F7U_wnf-irYTHqfiKdQoBBI_Lxi1rw4jeF_apuJF1gKkVCg3vOYW30HVmwXU0v/s1600/Stop_Sign.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgYrhJcIMy67ObHCy2MG3J5UdeQ1as_0YlbfY7NPXDou47t704xpvr-OR0WPf6mYyRQdMD14kwJ61hzJ-F7U_wnf-irYTHqfiKdQoBBI_Lxi1rw4jeF_apuJF1gKkVCg3vOYW30HVmwXU0v/s320/Stop_Sign.jpg" width="320" /></a></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-50704324004376871252011-06-18T07:42:00.000-07:002011-06-18T07:42:42.958-07:00Popis (Žurnal, junij 2011)<!--StartFragment--> <br />
<div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Kamere? Imamo. Nastopajoči? Evo, že grejo, že grejo! Kostum? Jp, imamo. Srajčka je fina, krogelc popeglan, čeveljci vrtoglavi in čisto, čisto novi. Montaža? O, ja. Statisti? Tudi imamo. Maska? Mhm. Prepoznavne, zapomnljive fraze in citati? Aha, vse »na broju«: nekaj je treba narediti, malo morgen, kao fensi, tipični Pahor, so what, stari mački.. Scenarij? Po sledeh Grčije, na primer. Žanr? Definitivno drama. Naslov projekta? Za vse je kriv Borut. Ali pa kakšen bolj tak metaforičen, ljudski, da bomo res vsi razumeli, recimo: Hiša je poplavljena, zamenjajmo vodovodarje. Naslov epizode? Mah ne vem.. Nekaj pompoznega: Maščevanje 2, Agonija 4, Neuničljivi – prvič. Tako, v tem žmohtu. Pa zvezdniški moment v stilu »jaz pa z njim že ne bom istočasno v kadru«? Tudi imamo. Kaj pa tisti glavni? No, hm? Kako je že? Ja, kje pa je? Ja, režiser, ja?! A da manjka? Potem pa ni čudno. Saj se res zdi, kot da vsi teli nastopajo v čisto svojem filmu. Sploh pa davno ne več za nas, ampak tako, zavzeto in popadljivo - sami zase. Ja, seveda, jaz bom boljši kot Franci, sploh pa Franci tako ali tako nima pojma. Pf. Čakaj samo malo? Kateri del je že tole danes? Eh. Pa statistika? Prodane karte, podporniki, navijači? Aja, tako. Še vedno in že spet - nula. </span><o:p></o:p></span></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjEfpa3zck9vdHfo9IEh5_3tdOoTikUDSG7Kaeh8EpfKxQlwSdXckDy3Y1QlEmCoE7e0kWrEx625-rtZGVxBBs2CgdAK76FvZDHZ7n9oQO-ofJwmVdwcqhD_ZCP07rJzccGD1mhNnUe8A1O/s1600/bucket-list.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="213" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjEfpa3zck9vdHfo9IEh5_3tdOoTikUDSG7Kaeh8EpfKxQlwSdXckDy3Y1QlEmCoE7e0kWrEx625-rtZGVxBBs2CgdAK76FvZDHZ7n9oQO-ofJwmVdwcqhD_ZCP07rJzccGD1mhNnUe8A1O/s320/bucket-list.jpg" width="320" /></a></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-23103480537296631952011-05-21T02:19:00.000-07:002011-05-21T02:19:17.809-07:00Ljubišče, igrišče (Žurnal, maj 2011)<span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span><br />
<!--StartFragment--> <div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Poleg tega, da je moj dom, moje pribežališče - zatošišče je ob enem tudi moja rast in navdih. Zmaknem se, pa čeprav je majhna in načeloma bolj umirjena kot hektična - vsaj čez dan. </span></span><span lang="SL" style="font-family: Wingdings; mso-ansi-language: SL; mso-ascii-font-family: Cambria; mso-char-type: symbol; mso-hansi-font-family: Cambria; mso-symbol-font-family: Wingdings;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">J</span></span><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><o:p></o:p></span></span></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Všeč mi je, da mi neprenehoma ponuja nov izbor in spored, ki ga lahko včrtam na svoje življenje, uzamem krojaške škraje in zarežem. Zadnje dni se najbolj veselim biciklja. Pa ne zgolj zato, ker nimam kleti in nimam kolesarnice, imam pa veliko sosedov in malo razumevanja za parkiranje na hodniku. Jah, imam srečo, da je punkt za osedlanje res »čez cesto«, predvsem pa me veseli to, da ima košaro. Ker ti ta že na daljavo vzklika druge plane, kot si jih morda v prvi vrsti želel odkljukat in ki si jih lahko »usput« privoščiš na kakšnem mestnem bajku - brez nje. Košarica reče Tivoli in Špica, reče knjižnica, bukle in zapiski, reče tržnica, zelenjava, kosilo, fejst družba. Samo pri postopku se mi malenkost zatakne. Priklop na splet pa pobrksat spet vse te kartice in številke, predat čisto vse svoje »popis prebivalstva« podatke, registracija, bančni račun.. Aha, kartica ni kreditna. Počakali boste tri tedne. A? Kaj pa gimnazijec in turist? V glavi seštejem dneve in dobim datum. Hja, tokrat sem še vedno peš.</span><o:p></o:p></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-21795302246998082992011-05-08T04:25:00.000-07:002011-05-08T04:25:10.825-07:00Priklop (Žurnal, maj 2011)<!--StartFragment--> <br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><br />
</div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Kako je fino, ko za nekaj dni odklopiš. Ugasneš televizijo, izklopiš telefon, ignoriraš maile, ne klikaš po socialnih omrežjih. Izbrišeš lahko ves tehnološki šunder okrog sebe in za trenutek izstopiš iz francosko nemšega vlaka, TGVja in vseh ostalih. Prešaltaš v višjo prestavo svoje mašine in raje pelješ čez ovinke, meje in mostove. Za nekaj dni prekineš poslušanje novic v stilu »kdo dela kaj za koga«, kaj nam preti, kakšno je stanje, in predvsem o tem kakšno sranje je. Če se zgodi večer in se spraznjen sesedeš na svoj kovter pa se ti niti ne da rečt: »Ah kako je fino, sveža posteljnina in stuširano telo«, ker te že kar pri ah pobere, potem je res skrajni čas za preklop. Priklop pa tokrat na dlani. V njej, v obeh. Za vsaj en krog sestop iz zemeljskih tal na morje pod nogami. Vejk. Svež, športen, ubrisan človeški duh za družbo in majski morski vetrc na obrazu. Nove debate, prijazna energija, sončenje razbeljenih zimskih teles in široko razprtih ust, ki ure in ure grizljajo ha, ha, ha. Uf, sede. Mir. Ne slišim nič, samo pljuskanje vode in kabel čez dan in gromki smeh s sosednje sobe ponoči. Čisto vse je ok. Ustrelili so Osamo. Bum. Reality check.</span><o:p></o:p></span></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjFgefrzsSPFs6-qNoameuqxcF_15ZjJaZJZJtGM9mH73DHeB3kC4GZ2XgzlU5n2W2AerXgXWN7GBw3X75EkRd_ASzuIwnBwXy5-olKz-MfQuLdKiY2ARg-vzlw1WsNlNnN14bvTMPQQ6s9/s1600/23269-bigthumbnail.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjFgefrzsSPFs6-qNoameuqxcF_15ZjJaZJZJtGM9mH73DHeB3kC4GZ2XgzlU5n2W2AerXgXWN7GBw3X75EkRd_ASzuIwnBwXy5-olKz-MfQuLdKiY2ARg-vzlw1WsNlNnN14bvTMPQQ6s9/s320/23269-bigthumbnail.jpg" width="320" /></a></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-33267899676632480242011-04-25T10:02:00.001-07:002011-04-25T10:02:40.970-07:00Mikro - makro (Žurnal, april 2011)<!--StartFragment--> <br />
<div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">V recepciji privatne ambulatne paciente sprejema mlada gospodična. Te v recepciji morajo nujno zgledat in se obnašat čisto tako kot tale, ki jo opazujem v čošku pred sabo. Načeloma sicer prijazen ton, sem pa tja celo nasmeh, ampak vseeno so vsaj obrvi malce zašiljene. Ni ona kar tako. Sestre v sprejemni sobi ne smejo bit preveč prijazne, potem bi jim človek še bolj pogosto trkal na okence in povpraševal, če je slučajno zdaj že tisti recept. Ambulanta je tako majhna in prijazna, da lahko v dobri uri, premerim skoraj vsak kotiček. Za boljšo atmosfero in lagodnejše čakanje se iz nevidnih zvočnikov po prostoru megliči pomirjujoča klasična glasba. Na stranišcu bacilno – sterilno vzdušje mehčajo neobičajne zlate svetilke. Eni gredo samo k okulitsu, druge nas nekaj čoha in praska, vmes brez pompoznega protokola s kotičkom očesa ujamem Predsednika, ki ga v hodniku prehitijo tisti, ki opravljajo sistematski pregled za službo. Na mimohitečem obrazu, ki ima odkar ga opazujem izraz, da mu šport resnično ni preveč blizu in da je tole prevrejanje nekih fizičnih sposobnosti za njegovo pisarniško udejstvovanje, komplet nepomembno, razberem še obupani šepet: Oh, laufat. Koliko raznolikih ozadij, osebnosti in zgodb. Saj bo, rabiš malo vode?</span><o:p></o:p></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-1161972351012183942011-04-09T07:05:00.000-07:002011-04-09T07:05:41.692-07:00R! (Žurnal, april 2011)<!--StartFragment--> <br />
<div class="MsoNormal"><b><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></b></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Ob vibriranju po blazini zraven mene polzi mobitel. Vstani, vstani, vstani. Jutro je in veke so še debele. Maili, mesidži, datum, ura. Pomežik v ekran je bolj počasen, misli pa so najbistrejše. Včasih sem jih tipala in grabila zvečer, ko sem odhodila dan in sem po pobezljanem hitenju končno srečala in slišala sebe. Zdaj me dan včasih tako spodmakne in strese, da se zvečer srečam bolj spraznjeno, kot napolnjeno. Sestop iz sanjavega kolesa s pedalkami iz velikih sanj in širokih nasmehov, ni vedno tak, da ga ob zaključku dneva enostavno parkiram pred hišo, mu nataknem debelo rožljajočo ketno, da mi ga slučajno kdo ne zmakne in ga pustim, da prespi ob prometnem zraku. Včasih se zgodi kar to, da se med dnevno vožnjo, ko vijugam med dogodki in opravki, osbenostmi in energijami, utečena asfalitrana podlaga v trenutku razblini in me vrže na neobdelane makadamske površine. Optimistično kolo zacikla, nasmeh zastane, balanco krotim z močnješim oprijemom. Vseeno mi spodmakne gumo in povsem surovo se razlepim na tla. Razočarajo me tisti, ki naj bi bili modrejši, bolj izkušeni, pomirjeni in zrealizirani. Toliko govora o kulturi, o izobraženi, surovi kritiki predvsem pa o refleksiji. Z velikim R! In? Kdaj bo kdo vsem vam vsaj za ta en krog s kolesom rekel – STOP? </span><o:p></o:p></span></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjD99O3068H8iJ-C0BoG-Na9nOGM4rLeJ01APMo6smVUUk7Z-jrgsN4oAPUwOfWxWh4lxqFtP_bBylHJkxz62INMX8i8Adk0JB_3wc267bcFgz8DcZ_lY_G_bhXismKWblZ812JOLromPwm/s1600/bicycle-crossing.png" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjD99O3068H8iJ-C0BoG-Na9nOGM4rLeJ01APMo6smVUUk7Z-jrgsN4oAPUwOfWxWh4lxqFtP_bBylHJkxz62INMX8i8Adk0JB_3wc267bcFgz8DcZ_lY_G_bhXismKWblZ812JOLromPwm/s320/bicycle-crossing.png" width="315" /></a></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-80761468822886205122011-03-26T04:51:00.000-07:002011-03-26T04:51:44.762-07:00Večerja (Žurnal, 26. marec 2011)<div style="text-align: justify;"><!--StartFragment--> </div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Koliko neobičajnih in prijazno zvenečih imen imamo v državnem zboru: Vili, Roberto, Ljubo, Milenko. Čeprav jih ne slišim pogosto, sploh zadnje dni, kot tako na glas rožlja ta kuhinjska posoda. Krožnik sem, krožnik tja, iz korita direktno v pomivalni stroj in potem hitro nekam globoko v omaro. In že je spet na mizi. Pa kako, če še vedno nikjer ne najdem jušne sklede ali kakšnega drugega kosa jedilne garniture? Precej kompleksna zadeva, če se v tem času imenuješ Zoran. Oblek se hvala bogu še ne bojim, me pa ob spremljanju razpleta cele nebuloze na pol tišči v grlu. Kdaj se bo komu med zobmi zataknila premišljena in naučena beseda, kdaj bodo vsi, pridušeni in stlačeni, ultimativno ponoreli? Čutim jezo, razočaranje, v zraku skorajda trenutek, da bi se lahko na tisti taler usula solza. Hitro me strezni besedna zveza »simptomatični pojav«. Heh. Zalotim se, da lahko na politiko gledam, kot na kak reality. Vsak večer za nekaj epizod preklopim v »njihov« svet, pogledam kako jim kaj gre, kdo koga opravlja, kje ga kdo lomi in zakaj. Njihov svet in naš. In naš je več in imamo lepše misli. Odmik od birokracije, štampiljk, matičnih in davčnih. V lastni šunder in tišino. Na kozarec vina, solato in lazanjo. Kompleta sicer nimam, imam pa vseeno cel servis.</span><o:p></o:p></span></div><!--EndFragment--> <br />
<div style="text-align: justify;"><br />
</div><div style="text-align: justify;"><br />
</div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi45GiRUnbeHPpPdTi1wMZ26PKCbT3BkUinDH0a_cN-NAfMnkblUjlxHFgquy6hjogXDQQWUPScH4k9hAvSkgvoEKQIGH9rfysm45SoooshakEqFwiiBvSNENarzkBV02VQNoEciNxWqqn_/s1600/tumblr_l6bo5d17me1qzvgm4o1_500.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="226" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEi45GiRUnbeHPpPdTi1wMZ26PKCbT3BkUinDH0a_cN-NAfMnkblUjlxHFgquy6hjogXDQQWUPScH4k9hAvSkgvoEKQIGH9rfysm45SoooshakEqFwiiBvSNENarzkBV02VQNoEciNxWqqn_/s320/tumblr_l6bo5d17me1qzvgm4o1_500.jpg" width="320" /></a></div><div style="text-align: justify;"><br />
</div>Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-51307106802761993442011-03-12T13:12:00.000-08:002011-03-12T13:12:15.629-08:00Leti, leti, leti (Žurnal, marec 2011)<!--StartFragment--> <br />
<div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Avto leta, Slovenka leta, Delova osebnost leta, Večerov Bob, Športnik leta, Vinska kraljica, film leta ulovljen v Oskarja, modni kiks tedna, Miss sveta in univerzuma... Fui, kako veliko presežkov, koliko titul. Odprem nabiralnik, virtualni ali oni drugi, na ključ, in čakam, kaj se bo usulo ven. Kam vabijo, kdo je v komisiji, kje je podelitev, kdaj prenos v živo? Skozi vseh 365 dni bezljamo in iščemo najboljše, drugačne, ta inovativne, in okronamo tudi tiste bolj, »za pod preprogo«, ki se naš še vedno vztrajno držijo. Talent se je zrealiziral na Emi. Za Eurosong jo torej imamo, čeprav ne gre vse gladko, in se kdo na hitro spotakne ob interpretacijo, pritakne v improvizacijo ali celo vtakne v čezmejno nacionalnost. Priznam, včasih ima tudi mene, da bi zavila z očmi nad kakšno »sosedo«, najboljšim lepotilnim ali modnim nasvetom, uveljavljenim kolumnistom, ki z egotripom krepko brcne mimo. Pa se skremžim, ker ošvrknem tudi ovekovečenja trenutkov in krancljanja s kvazi priznjanji. In se toliko bolj veselim, ker jih vendarle imamo, ta odlične, ki si zaslužijo, da jih pocrkljamo in jim po več kanalih rečemo, ej bravo in hvala. Danes bom kar miss svojega hladilnika v pidžami leta s knjigo preteklega tedna pod blazino. Tako. </span><o:p></o:p></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-39446104855745977862011-02-28T09:49:00.000-08:002011-02-28T09:49:12.206-08:00Do besedno (Žurnal, februar 2011)<!--StartFragment--> <br />
<div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">»Jaz vedno dobim račun,« ponavlja gospodarstvenik številka 1 in si zmagoslavno gladi žepe svojega suknjiča. »Če vzamemo račun, moramo biti za to nagrajeni!« zamahne z roko in se v vsej logičnosti stavka odkašlja ekonomist številka 2. Lidija sicer prodorno in neomajno vztraja, ampak ... Resno, to so argumenti, to je debata? Zdi se mi bolj, kot da v živo gledam prvo poglavje kakšnega osnovnošolskega učbenika o bontonu. Ne, onadva govorita o državi in njenih financah. O davčni kulturi - na povsem banalen način. In ključno sporočilo vodilnih predstavnikov oblasti v prime time pogovorni oddaji? Jah, če boš priden, boš nagrajen. Na, piškotek. Stvarnost besed in utrinek resničnosti še isti večer nenamerno najdem v Mestnem. Ker je pogovor med tremi neobstoječimi tipi bolj prebrisan. Ker tam kart ni potrebno »polagat« na mizo, ampak so te razgrnjene že, ko sestopim z dvigala. Ker se povsem brez pretvarjanja razrožljajo steklenice piva in žmohtne kletvice. Ker tako suvereno na svoje mesto na parketu prifljocne še čisto pravi mastič. Ker zadžujem dih, ker povsem izigne čas. In ker prejšnjih nekaj televizjskih minut neoprijemljive realnosti, tako z lahkoto zamenjam z uro in pol surovega življenja v žamentnem parterju meglene iluzije. </span><o:p></o:p></span></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg3HsIoCs39BfL5evPXCBvgpnwaV9VOBoPGbpdDrOu2oITyDrijfcKmOOOS6O3O-AHF7qWH5TErB3CS-NbD0sUa_AVt1kj8MP3WNzdnIV4wvEx6jXMaRTYtBm74w0CVOCHPkhJ-qRvw__dv/s1600/2105224716_393f42341b.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg3HsIoCs39BfL5evPXCBvgpnwaV9VOBoPGbpdDrOu2oITyDrijfcKmOOOS6O3O-AHF7qWH5TErB3CS-NbD0sUa_AVt1kj8MP3WNzdnIV4wvEx6jXMaRTYtBm74w0CVOCHPkhJ-qRvw__dv/s320/2105224716_393f42341b.jpg" width="320" /></a></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-36181711159582702712011-02-14T10:20:00.000-08:002011-02-14T10:21:33.238-08:00Belinka (Žurnal, februar 2011)<div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Dan se me je lotil povsem drugače. Brskam med pojmi in pridevniki, se grem asociacije in med dodelanimi glasbenimi video spoti črpam inspiracijo. Tudi računalniška tipkovnica sestavlja bolj abstraktno vsebino. Sprehajam se med različnimi hodnimi površinami, obračam pesmi in podplate. Pustim, da me za spremembo vodijo bolj "ta intenzivne", v barvi špinače sem tako ali tako vsaj za nianso ali detalj, skoraj vsak dan. Z lahkoto bi se sicer vsaj na hitro lahko oblekla v črno, ta komorno, in šla še enkrat na ponedeljkovo kulturniško v Cankarjev dom. Z lahkoto bi jo takoj tudi odložila - v predverju, v prvi garderobi. Prešernove so bile sveže. Tudi v njih je bilo sredi zime čutiti lahni piš pomaldi. Okej, malenkost preveč žuganja nazaj tja v politiko. Pa tudi to pričakujem, pripišem tem kaotičnim zasmrajenim časom, sprejmem, predvsem pa ne glede na tajming in prostor: podpišem. Iskrivi teksti, hudomušna interpretacija, dinamični video art - strastna poetična vsebina, ujeta tja v sivi filmski dan. Bilo naj bi monotono, po pričakovanjih stkano tja nekam med črno in belo. Ponošeno tehnologijo so končo enkrat premagale barve, zasijale so v imenih nagrajencev, sploh pa s platna dol v vsa nadstropja Galuske. Lepo je bilo. Hvala za mavrico. </span><o:p></o:p></span></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglY6-l_FNOYW3Oh3Ii0-_2ZhUPXliSE-mNz7WIsUcfVuqELD4m3oStBCNNeWYg4atYzIaSTxn7N7ccAd1o2aN9uTK603qoagjYCSlIaE31j-o8h9Ok5SdNXPyNS0mecwOF5BkuzV_T0NRP/s1600/Rainbow_Ocean__by_Thelma1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="240" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEglY6-l_FNOYW3Oh3Ii0-_2ZhUPXliSE-mNz7WIsUcfVuqELD4m3oStBCNNeWYg4atYzIaSTxn7N7ccAd1o2aN9uTK603qoagjYCSlIaE31j-o8h9Ok5SdNXPyNS0mecwOF5BkuzV_T0NRP/s320/Rainbow_Ocean__by_Thelma1.jpg" width="320" /></a></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div>Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-73014628769887668492011-01-29T02:12:00.000-08:002011-01-29T02:12:12.090-08:00Za srečo (Žurnal, januar 2011)<!--StartFragment--> <br />
<div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Na mailu me nekjakrat na mesec veselo pričaka kakšen verižnič, ki prijazno prosi, da nadaljujem s spamom in ga preforwardiram. S stadardiziranim gibom ga običajno odkljukam in premaknem v smeti. Ampak zadnji je bil vseeno malček bolj poseben: ta mesec ima namreč 5 petkov, 5 sobot in 5 nedelj. In to se baje zgodi vsakih 823 let. Na Kitajskem takle januar imenujejo vreča denarja. Peh… ja, valjda. Okej, škoditi ne more. Izberi 8 srečnežev, nadaljuj verigo. Ko sem bila manjaša sem bolj intenzivno padala na te štose, ki pa so takrat imeli nekaj več šarma. Takšnale pisma smo prepisovali na roko, na kuverte lepili znamke, potem pa v pričakovanju odpirali nabiralnik, če se je vendarle že kaj zgodilo. Z navdušenjem sem odpirala tudi vhodna vrata babičinega stanovanja, v upanju, da bo spet dimnikar. In nič me ni bilo strah, če je pred avtomobil pritekla črna mačka, ker je bilo jasno, da lahko vse njene slabe vplive odpravim na šus, s tremi intenzivnimi pljunki čez levo ramo. In se ob enem počutim skrajno pobalinsko. Danes so ljudskim vražam še najbolj podobni reklamni slogani. Od petka do petka Petka, pa še paše Še pa še.. Mah, brazveze. Kdaj bom lahko raje spet dobronamerno “pljunila” na tla? </span></span></div><div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiTgykBmtGGNVCoRmetAgPGe1tHWJKN-K4888iTj_9Yw0cq6XPY0zxAntH7-vUE4mY3qeCEvbCzlbSv7czqUzJbeLFoPUG20MlJadRJfpZx4F38CUof78sZqFMUo4RtqrwHAolAoEt3UC7E/s1600/cgo0225l.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="312" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiTgykBmtGGNVCoRmetAgPGe1tHWJKN-K4888iTj_9Yw0cq6XPY0zxAntH7-vUE4mY3qeCEvbCzlbSv7czqUzJbeLFoPUG20MlJadRJfpZx4F38CUof78sZqFMUo4RtqrwHAolAoEt3UC7E/s320/cgo0225l.jpg" width="320" /></a></div><div class="MsoNormal" style="margin-bottom: 0.0001pt; text-align: justify;"><span style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-91129715090969077902011-01-20T01:24:00.000-08:002011-01-20T01:24:56.011-08:00Voščilnica (Žurnal, januar 2011)<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Iz krize še nismo, ampak naj bo leto 2011 vseeno bolj prijazno do vseh nas! Ne, saj ne, ne bom še jaz. V zadnjem mesecu so bili tako ali tako vsi naši najboljši prijatelji. Ker brez nas njih ni. Mi jih kupujemo, gledamo, beremo, plačujemo to naročnino in vse mogoče priložene položnice. Jih »živimo«. Ampak ta prijaznost hitro mine. Danes že naprej, v utečeni štimungi, razkrivajo dejstva, obveščajo o novo nastalih spletkah, razrešitvah in prikrivanjih. Igra se nadaljuje, enkrat (pre)dolgo nazaj pa smo si celo sami zmislili pravila tegale monopolija. Najprej Bjelašnica, potem Popova Šapka. Bled in Bohinj sta baje še vedno naša. Zakaj ne rečemo, ej, stop! Zakotalimo eno kocko tja nekam globoko pod omaro in se še mi posprenevedamo v smislu, ja ni je no, ali pa vsaj - ne dosežem je. Saj imamo še Scrabble ali pa vsaj Enko. Dajmo si odpret en fejst flaškon vina, razdelit sveže karte in se takole, čez mizo, končno pogledat v oči. To bo stopnica številka ena, ni še čas za ta kompleksnejše igre, Nintendo Wii pa Playstastion nevemkoliko. Smo si ravno uspešno dokazali, da se s ta velikimi še ne znamo it. Sploh pa se igrat z njimi tudi več nočemo. Mogoče enkrat flašo resnice. </span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEibaiXEfafAbEL3OL7nWrTFwxZ_3H0idqIBZtScdMnW-9oHN9c5Otg-YXcOA9V2Q9LDcnlhYHcJxfVNvBNPuYfCObTnjVHDVI6T8AAlkx2gx2Tp9MZhZb9TqXQsjPhtYEQp_CTbPEEDA9d8/s1600/screen-1.jpeg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" height="320" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEibaiXEfafAbEL3OL7nWrTFwxZ_3H0idqIBZtScdMnW-9oHN9c5Otg-YXcOA9V2Q9LDcnlhYHcJxfVNvBNPuYfCObTnjVHDVI6T8AAlkx2gx2Tp9MZhZb9TqXQsjPhtYEQp_CTbPEEDA9d8/s320/screen-1.jpeg" width="212" /></a></div><br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: justify;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiU5AlOAdQAkPpDn9UnKuU-Xev8LQ5oCYxFkqU2Y2uj3TZE-VuoKM1WOehjgg376LdH51qulxIoLqidU1iJcrcRKLGBscB7QQYr5dmU2b9OqP_vFM64v_aSyV2nP-nC8czWtH_1StwIgWGk/s1600/screen.jpeg" imageanchor="1" style="clear: left; float: left; margin-bottom: 1em; margin-right: 1em;"><br />
</a><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></div>Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-89848478116788932882010-12-19T06:52:00.000-08:002010-12-19T06:52:08.311-08:00Plus ena (Žurnal, december 2010)<!--StartFragment--> <br />
<div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Zadnji vzdihljaji leta. Zdi se, kot da so vsi res bolj » na izi«. Malo bolj dobre volje, bolj nasmejani, bolj flegma, malenkost neprespani, ampak - uredu. V pritajeni svetlobi zvečer sedimo v svojih ta toplih nogavicah, razmišljamo o voščilnicah, pozornostih, lučkah in novoletni jelki pa se nam kar naenkrat zgodi celoletni seznam. Takoj po »Kje imam že jaz tiste ta rdeče okraske«? Potihem ali naglas vsi računajo. Koliko objav v medijih, koliko delovnih dni? Z vami že od, 24 ur na dan, celo vseh 7 dni v tednu. Koliko prodanih avtomobilov, izdanih računov, poslovnih partnerjev, kolikšen doseg bralcev, kako visok »rajting«? Same številke. Potem nehote začnemo še mi. Koliko minut čakajoč na dvigalo, kolikokrat Dobra Vila, koliko novih zobnih ščetk, parkirnih listkov, olupljenih mandarin, za koliko skrajšanih juter? Koliko novih poznanstev, na sveže zbledelih starih, koliko enic je postalo dvojina in kolikokrat je dve postala spet ena plus ena? Koliko minusa v plus in koliko plusa v minus? Potegnem črto. Prištejem še eno v polju starost, dodam tri za film. Eno, da izboljša rezultat za nazaj in dve za krhkost, rahločutnost in mogočnost novega poglavja. Za Ivana v Silvanu. Za oba. </span><o:p></o:p></span></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><div class="separator" style="clear: both; text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbtlDpDFr4hVH1eiRLtRpGUletjWUAJCAc2TVPZjFRf_e-8OfgeLQpRLziNnlHQnvNUJGDAfwgAB6q0qfvqdbl-S8GskAfACo17FgrJGzjM4pLws8A_wuv8LDkTtWZZN0mX59DA0EmjEFC/s1600/portret_silvan_150px.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjbtlDpDFr4hVH1eiRLtRpGUletjWUAJCAc2TVPZjFRf_e-8OfgeLQpRLziNnlHQnvNUJGDAfwgAB6q0qfvqdbl-S8GskAfACo17FgrJGzjM4pLws8A_wuv8LDkTtWZZN0mX59DA0EmjEFC/s1600/portret_silvan_150px.jpg" /></a></div><div class="MsoNormal"><span lang="SL"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span></span></div><!--EndFragment-->Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-8840429644086188476.post-60864128970709860222010-12-05T13:10:00.000-08:002010-12-05T13:14:40.563-08:00Depeša (Žurnal, december 2010)<span class="Apple-style-span" style="font-size: large;"><br />
</span><br />
<div class="MsoNormal"><span lang="SL" style="font-family: Arial;"><span class="Apple-style-span" style="font-size: large;">Plastična televizijska ohišja, analogni signal, pet programov, daljinec – opeka. Zlata dekleta, Santa Barbara, A je to?, Kvizkoteka. Časi, ko je dedi precej redno, natančno enkrat v večeru, pošušnil tja proti klepetavi babici in želel mir. Ker so se začenjala poročila. Kasneje je bilo obdobje, ko sem sama vztrajno šumela s podplati copat gor in dol po dnevni sobi, z ušesom na prenosnem stacionarnem telefonu. Do trenutka, ko se je pompozno začela razpoznavna glasbena špica, je bilo v zraku zgolj opozorilo: Dviguj noge! Po intru pa tudi: Zapri vrata! Takrat je oči pograbil cigarete, prižgal in namrščenih obrvi v polmraku spremljal novice. Takrat so nas informirali. Baje. Imeli smo vsaj občutek, da v enem samem polurnem sklopu resnično lahko vsaj za nekaj video trenutkov, prelistamo cel svet. V uho so mi silile nerazumljive besede, kompleksne težave, konkretne rešitve. Danes poročila kdaj lahko gledam manj za informiranje in celo bolj za sprostitev. Kompleksne težave so postale neukrotljive, konkretne rešitve so se zataknile v načeloma, kriza, reforma in podobne. Besede popolnoma razumem. Tudi tiste v angleščini. Digitalni signal, nešteto programov. In vendar ne vedno več, ampak vedno manj. Izklopi!</span><o:p></o:p></span></div>Ula Furlanhttp://www.blogger.com/profile/15663807795161255946noreply@blogger.com0