torek, 23. marec 2010

Ti loviš (Žurnal, maj 2009)

Še zadnji šus. Tako sem si obljubila. Da še enkrat na veliko vdihnem, zajamem sapo in se zakopljem med črke. Še tistih nekaj rimsko oštevilčenih poglavij, še zadnji zvezek za izpiske, še dva nova fluorescentna markerja za podčrtavanje. Samo še malo pa odštudiram. Zato se skušam skrit doma, zunaj je preveč lepo. Diši po poletju, klopce in robniki na Špici so polno zasedeni, Ljubljanica daje občutek, da skupaj z lahnim pišem, kožo vsaj za trenutek razhladi. Voda, limonada, Laško, Union. Pikniki na vrtu. V mestu se od jutra do večera srečujejo raznobarvne kratke hlače in krila, fejk in originalna, retro in hip sončna očala, najrazličnejši modeli šlap in japank .. in še bolj različni prsti na nogah. Doma imam poletje na kvadrat. Še vedno nisem ugotovila kam naj namontiram zunanjo enoto za klimo. Tudi kakšnega drugega sistema, ki bi začasno reševal sauna efekt v moji mansardi, ni. Prekladam se po stanovanju v majicah brez rokavov in preprijemam obveznosti. Iz ene knjige na drugo, čez zapiske, po kuli, nazaj nad skripto. Iz mastnih velikih tiskanih črk, na male, iz malih tiskanih med svoje pisane. Ne gre. Misli hitijo, razigrane so in nemirne. Razkadile so se in tudi one se skušajo skriti. Nekaj sem jih vseeno ujela.

Ni komentarjev:

Objavite komentar