Kaj je glavica? (Žurnal, feb. 2010)

Ko sem poleti hitela po Filipinih sem vztrajno cakala, da naletim na nekaj njihovega, originalnega, azijskega. Pa so mi v vsakem vecjem mestu hiteli razkazovat nakupovalne centre z najnovejsimi izdelki znamk, katerih imena zvenijo tudi pri nas po Slovenski in Copovi. Pa tehnolosko najnaprednejse kinematografske komplekse in dolge, neonsko obsvetljene, hodnike posejane s “francoskimi in italijanskimi” restavracijami. Zadnjic me pocuka nemir in se transformira v zeljo, da bi spet spreminjala svoje stanovanje. Na zid bi dodala slike in fotografije, ogromno je novih spominov, se vec ljudi, ki jih imam rada. Hm. Nimam zebljev. Ok, v center mesta! Na sprehod, kakav pa po zeblje. Pred odhodom mi fant s hudomusnim izrazom na obrazu, ponudi izprozeno roko in rece: ”Gres stavit, da ne najdes zebljev v centru?”. Nic lazjega, sprejmem izziv. Obhodim Maximarket, se vmes spomnim Vrvarne na Trubarjevi, pomislim na Centromerkur in koncam v Nami. Prodajalka me s kislo resnobo odpremi v BTC in mi s pogledom sporoca, “da je to ja kristalno jasno”. Zebljev v centru ni! Pravijo, da zaradi svoje glavice, zebelj mocneje povezuje material. In kaj je glavica mesta Ljubljana? Pa ja ne ta, isti, “filipinski” nakupovalni center.