torek, 23. marec 2010

Kam gremo lahko ven? (Žurnal, nov. 2008)

V enem mesecu se lahko zgodi tudi nič. Dogodki se sicer drenjajo in izpodrivajo eden drugega, da bi me pa res kaj premaknilo ali pa zaustavilo korak.. To pa doživljam bolj na osebni ravni. Zgodil se je Festival Slovenskega Filma, Luka Novak je izdal svoj prvenec, zablestela je britanska krona, pocenil se je bencin. Mesto je ponujalo meni, ampak kakšen del njega sem jaz? Preizkušam se na nov način, v novi vlogi. Zaenkrat gre bolj za hitro testno vožnjo. Bolj za zavoje in odvoje kot za prehod. Še par let nazaj, ko sem še zelo lovila samo sebe in preizkušala koliko odtenkov bojnih barv prenesejo moje veke, sem sanjarila o ljubljanskem nočnem življenju. Zaradi muzike in plesa. Pa je mama še držala kljuko vhodnih vrat. Zdaj imam priložnost, ko lahko vibracije ljubljanskih klubov začutim drugače, ko jih tudi soustvarjam. Ne zgolj, kot ljubiteljica plesne glasbe, ampak kot člen verige usmerjevalcev kje in kako se da kakovostno, zanimivo in sočno preživeti kakšen večer v tednu. Torej lahko tudi tu izkoristim možnost in vas povabim v dva kluba, ki sta mi zlezla pod kožo in kjer moji prsti zapišejo kakšno besedo v napovednik ali na letak. Pripeljite se tudi sami kdaj v dve naši novi ljubljanski pridobitvi: InBox in Klub SubSub (hja, pa tega imam rajši... je čez cesto).

Ni komentarjev:

Objavite komentar