Spet škreblja po mojih tam nekje 45 stopinj nagnjenih okenskih površinah. Že dolgo dežne kapljice niso tako pasale. Spomnim se deževnih vikendov, ko sem bila še majhna in je mama večkrat rekla: «Uuuu, super dan, za splezat v posteljo in brat.« Hja, če bi ven uspel pokukati kakšen žarek, bi bil še bolj super dan za igranje z barbikami na dvorišču, ali pa za ponovno testno vožnjo mojega Kekca. Čeprav sem rada splezala v mamino posteljo, takrat se je zdela neskončno velika in je ponujala prav toliko raznovrstnih položajev in diagonal poležavanja. Običajno me je že po nekaj straneh spet zmanjkalo. Kdaj pa kdaj pa sem se zmagoslavno odtihotapila na kavč in suvereno razpolagala s televizijskim daljincem. Danes sedim na istem kavču, ki je kraljeval v dnevni sobi pri mami. Zdaj stanuje z mano v šiški. Preklapljam. Imamo novo postajo, Klik tv. Ta me je malček utrudil. Hitenje po mestu, snemanje, montaža, nepravilno parkiranje.. Po rdečem pločevinastem plašču moje honde nekdo ni samo potegnil s ključem, kar vrezljal je: F. Še dobro, da se na to črko pišem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar